Mariborski prostorski plani

Tukaj so objavljene moje javne pripombe pri razgrnitvi Mariborskih prostorskih planov. To bo še zelo zanimivo branje čez nekaj let!

To je del spletne strani [Stališča by Marko Pinterič]. O tej tematiki lahko tudi [razpravljate]!

Mariborska obvoznica

1. Že sam izraz "Zahodna obvoznica" pokazuje, da bo funkcija nove ceste speljevanje tranzitnega prometa izven strnjenih področij mesta Maribor. Velika večina prometa na novo zgrajeni cesti bi naj imela (in se strinjam, da je res tako) tranzitni in ne mestni značaj. Za predpostaviti je torej, da se bo dejansko tako obseg, kot tudi delež tranzitnega prometa na tej cesti v bližnji prihodnosti samo se povečeval. Zahodna obvoznica ima namreč funkcijo speljevanja prometa z izredno pomembne prometne smeri - Dravske doline. To je naravna prometna zveza, katere pomen pa je dodatno povečan z dejstvom, da je tudi povezovalka dveh izredno važnih koridorjev skozi Alpe; in to Taurnskega koridorja, ki Dravo prečka pri Villachu (Beljaku) in Pyhrnskega koridorja, ki Dravo prečka pri Mariboru. Še več, z integracijo JV Evrope v Evropsko skupnost, bo Dravski prometni koridor zaradi svojih naravnih prednosti še povečal svoj pomen. Ta pomen je bil doslej sicer zmanjšan zaradi dejstva, da so prav v tem delu Evrope bile komunikacije prekinjene zaradi delitve Evrope na kapitalistično in komunistično polovico.

Že sam beseda križišče nam pove, da se na takšnem mestu križajo približno enakovredne poti, ter da je verjetnost prometa, ki v križišču spreminja smer, zelo velika. V primeru Zahodne obvoznice pa ni tako, saj se gre za dve v glavnem neinteraktivne smeri - povezavo V-Z Maribora z predmestnimi naselji in Rušami z ene strani, ter za povezavo S-J Dravskega prometnega koridorja z avtocestnimi povezavami na jugovzhodu Maribora. Nivojska krizišča se mi zato zdijo neprimerna in dolgoročno tudi nesmotrna investicija. Namreč samo je vprašanje časa, kdaj bodo nivojska krizišča onemogočala učinkovito (hitro) funkcioniranje obvoza, ter kdaj se bo pojavila potreba za izgradnjo izvennivojskih krizišč. Z druge strani pa bo naraščajoč tranzitni promet zaradi nivojskih krizišč še nadalje vplival za strnjena naselja okoli njega in s tega stališča izgradnja tako zasnovane ceste ne pomeni bistven napredek glede na že obstoječo (in neprimerno) cesto.

2. Zahodna obvoznica se je v prvem segmentu med Gosposvetsko cesto in Erjavčevo cesto, kjer je teren daleč najtežji (strnjeno naselje, reka, železniški promet) gradila v polnem profilu brez nivojskih križišč. Preprosto neverjetno je, da se sedaj mnogo cenejši segmenti gradijo z nivojskimi krizišči, s čemer je racionalnost takšne izgradnje prvega segmenta postaja zelo vprašljiva. Ponavlja se že videna napaka z mariborsko Hitro cesto, pri kateri sta severni in južni del zgrajena na povsem različnih prometnih zasnovah. Kot takšna, Hitra cesta ne funckionira niti kot obvoznica, niti kot mestna cesta. Neverjetno je, da se v tako kratkem času spet ponavljajo iste napake.

Naj samo spomnem, da je Zahodna obvoznica bila že doslej nekajkrat okrnjena. Prvotno bi se namreč morala nadaljevati tudi proti severu in se pri Pesnici združiti z avtocestnimi povezavami. Severni del, od katerega je mesto odstopilo, sicer poteka skozi ekolosko problematično področje, z druge strani pa bi se ta problem dal rešiti z vkopavanjem ceste, kar pomeni pravzaprav (v gradbenem smislu) relativno malo povečanje stroškov.

3. Kvaliteta urbanistične in prometne zasnove se meri po tem, koliko časa v naprej le-ta posega. Zato menim, da bi bilo mnogo bolje Zahodno obvoznico graditi v skladu s prvotnim načrtom, kot popolno obvoznico od Slivnice do Pesnice, čeprav bi bila gradnja počasnejša. Tako bi jo končali sicer nekaj let kasneje, a bi končno dobili primerno rešitev prometnih zagat mesta. Tako pa se bo zgodilo, da bomo po koncu izgradnje že v naprej pričakovane probleme začeli reševati od začetka.

Zasnova nadaljnje izgradne Zahodne obvoznice se mi zato zdi neprimerna, nelogična in neracionalna. Mislim, da bi bilo racionalneje zgraditi prometnico, ki rešuje prometne probleme ne samo mesta, ampak tudi drzave, dolgoročno.

Tezno

Mislim, da bi bilo vredno razmisliti, da se rezervira prostor za dva tira v smeri proti Miklavžu. Danes je to sicer nedojemljivo, toda menim, da bi v bodočnosti lahko prišlo do želje za izgradnjo direktne železniške povezave Maribor - Ptuj. Takšna povezava bi npr. že danes omogočila racionalnejši potniški promet, saj bi se vlaki, ki potujejo iz Budimpešte ali Murske Sobote proti Ljubljani lahko zaustavili tudi v Mariboru. Razen tega pa obstajajo tudi dolgoročne iniciative s strani Hrvaške, da se zgradi direktna železniška povezava med Zagrebom in Mariborom preko Ptuja.

To je del spletne strani [Stališča by Marko Pinterič]. O tej tematiki lahko tudi [razpravljate]

Tekst napisal in stran uredil Marko Pinterič: obrazec za odziv.

Napisano 31. januarja 2002. Stran je prebralo obiskovalcev od februarja 2002.

Valid XHTML 1.0! Valid CSS!