Identiteta, inteligenca in lokalna samouprava v Sloveniji

To je del spletne strani [Stališča by Marko Pinterič]. O tej tematiki lahko tudi [razpravljate]!

Pravijo, da je inteligenca nosilec narodove indentitete. Že mogoče, samo potem se slovenski identiteti slabo piše. Ne samo, da danes slovenska inteligenca v glavnem molči, ali pa govori z veliko mero avtocenzure, ki jo je v komunističnih časih izpopolnila do perverzne popolnosti. Inteligenca se tudi vse bolj kopiči samo na enem mestu. Lahko se vprašamo, kdo bo branil slovensko identiteto, ko se bomo vsi skupaj utopili v veliki družini evropskih narodov, še posebno pa, kdo se bo po robu brezsrčni globalizaciji vrednot postavil v provinci?

Seveda so za razvoj inteligence bistveni ugodni ekonomski in politični pogoji na nekem področju. Slovenija s temi pogoji v preteklosti ni imela sreče. Štajerska je bila do prve svetovne vojne in med drugo svetovno vojno pod nemškim škornjem. Če si želel biti omikana inteligenca, si moral gladko govoriti nemško, tvoj priimek pa ni smel vsebovati kakšnih barbarskih glasovnih oznak. Primorci so svojo kalvarijo inteligence doživljali med obema vojnama. In ko so Italijani in Nemci zapustili te kraje, je ostala praznina. Človek bi pričakoval, da bodo po letu 1945 pametni slovenski politiki v Ljubljani zaključili, da je treba izgubljeno nadoknaditi! Napraviti čim boljše pogoje za razvoj inteligence v provinci, jo "kolonizirati" z svojimi lastnimi pametnimi ljudmi, kot so to toliko let počeli tujci.

Pa je bilo vse prej obratno. Če se je nekje prijela vsaj kritična masa inteligence, ki takšno mesto postavlja na evropsko karto vplivnih in prepoznavnih mest, se je to kvečjemu zgodilo le v Mariboru. Ampak ne po zaslugi modre slovenske politike. Da je temu tako, je najprej med vojnama pripomoglo dejstvo, da je na štajerski konec pribežalo mnogo razumnikov iz okupirane Primorske. Po vojni pa - kakorkoli so že bili pogoji za kariero tukaj slabi, so bili še vedno mnogo boljši kot v delih Hrvaške, Bosne in Srbije - se je mnogo pametnih ljudi iz južnih krajev priselilo v to mesto in se uveljavilo. Zato boste danes med vidnejšimi ljudmi opazili kopico priimkov, ki vlečejo svoje korenine s Primorske ali iz delov nekdanje skupne države.

Če torej te ljudi prištejemo lokalnim razumnikom, ki so se le odločili vrniti s študija v Ljubljani, Zagrebu, Gradcu, Beogradu, vidimo, da je v Maribor le naplavilo nekaj inteligence. Razvila se je celo Univerza, kultura je zaživela, čeprav je vse skupaj še vedno v začetnih povojih in se lahko Ljubljančani, vsaj kar se tega tiče, še vedno upravičeno zmrdujejo nad Mariborčani. Ljubljani pa kot da ni prav, da je, namesto planiranega mesta fizičnih delavcev, na severni meji dobila celo živo intelektualno središče! Sicer se očitno ne bi z vsemi silami trudila te nekaj ekonomske in politične moči, ki vzdržuje malo inteligence v provinci, potegniti k sebi ali prodati tujcem.

Slovenia in 2 regions

No, no, ni skrbi, pravijo politiki. Ko uvedemo lokalno samoupravo, bodo stvari prišle na svoje mesto. Pa se mi vendar poraja kar nekaj dvomov. Za začetek, dosedanje izkušnje so vse prej kot obetavne. Še bolj je smešno, da politiki sami priznajo, da je glavni razlog za uvedbo lokalne samouprave pogojevanje Evropske Unije, ne pa skrb za enakomeren razvoj Slovenije! In če še do sedaj koga nisem prepričal v upravičenost svojih dvomov, naj si pogleda predlagane karte lokalnih skupnosti. Na prvi vidimo Slovenijo, ki pa ima v sredini izrezano nekakšen smešen krog. Enako zanimiva je tudi naslednja karta, v kateri je Slovenija razdeljena na dve pravilni polovici s strogo črto sever-jug, smešni krog v sredini pa ostaja. Kot bi nekdo na lokalne skupnosti delil puščavo. Vzhodna polovica puščave ena regija, zahodna polovica puščave druga regija, krog okoli edine oaze, ki je v središču, pa tretja.

No ja, bodo zatrdili politiki, to počnemo zato, da od Evrope dobimo čimveč denarja. No lepo, lokalna samouprava je nekaj kar preprosto kupimo ali prodamo. A bo res funkcionirala za ljudi, ki tam živijo, je seveda drugo vprašanje. Kakšni so skupni lokalni interesi prebivalcev Kočevja in Mislinje, je zame seveda misterij. No, mogoče pa to ni napak, saj bodo regije obstajale samo formalno, na papirju. Ne bodo jim dali nobenih pooblastil, le par birokratov in politikov bodo poslali na sedeže regij, pa bo. In volilci bodo neskončno hvaležni spet glasovali za njih. Glede na to, kako iskreno pristopajo k regionalni problematiki naši politiki, sploh ni čudno, da jim v Bruxellesu odbijajo vse predlagane karte.

Nikjer ni slišati niti besede o tem, da je lokalna samouprava civilizacijska pridobitev, tako kot je to na primer demokracija, s katero se vsi tako radi hvalimo. Demokracijo smo menda uvedli zaradi nas samih, da bi ljudje sami upravljali s svojo usodo, ne zato da bi od nekoga dobili denar in čast. Z lokalno samoupravo pa je drugače. Njo uveljavljamo samo zaradi evropskega denarja in pogojevevanja, ne pa ker je upravljanje na lokalni ravni bolj učinkovito, ker se politični problemi rešujejo bliže ljudem in končno ker je lokalna samouprava predpogoj za enakomeren gospodarski razvoj. O tem pa, koliko bodo slovenski identiteti pripomogli izvoženi birokrati in politiki, pa da niti ne govorim.

Tu bi lahko pristavili lonček tudi tisti, ki tožijo, kako je slovenska identiteta neraspoznavna. Kako naj ne bi bila neraspoznavna, ko pa Slovenci še sami sebe ne znamo dobro identificirati. Poglejmo povprečno lokalno zabavo ob odprtju kakšne nove pridobitve. Škarije bo prinesel fletn par v t.i. "narodni", pravzaprav pa gorenjski noši. Saj ne da bi bila gorenjska noša grda, je pa vprašanje, če je to res vse, kar Slovenija premore? Sosedje se pred turisti šopirijo z raznovrstno regionalno etnološko zapuščino. Mi smo pa vsi enaki, kot jajce jajcu.

No, če bi na taki veselici sledila vsaj pristna ljudska glasba z gorenjskega konca. Pa ne! Slišimo lahko le t.i. narodno-zabavno muziko, ki ima z ljudsko glasbo skupnega le toliko, da precej spominja na češko in slovaško narodno zapuščino. To dejstvo pa kar samo napeljuje na naslednjo "idealno" rešitev: Ko bomo skupaj s Slovaki v Uniji, se pač razglasimo za eno od slovaških regij. Kar se inteligence tiče, za kaj več tako ali tako ne bomo več vredni.

To je del spletne strani [Stališča by Marko Pinterič]. O tej tematiki lahko tudi [razpravljate]!

Related links

Little Country, Big Problem by Brian Požun.

Tekst napisal in stran uredil Marko Pinterič: obrazec za odziv.

Napisano 15. oktobra 2001. Stran je prebralo obiskovalcev od februarja 2002.

Valid XHTML 1.0! Valid CSS!