Populizem in Keynesianizem

Že leta živimo v krizi in nikakor ne uspevamo iz nje pobegniti. Politiki in ekonomisti neprenehoma govoričijo, rešitve pa ni na obzorju. Eden od razlogov je tudi v tem, da nam nihče iskreno ne pove, kaj je problem in nam tudi ne ponudi prave rešitve. In to z dobrim razlogom: rešitve niso enostavne.

Trenutna situacija

Poglejmo si prvo trenutno situacijo v večini razvitih državi.

Situacija

Bogati trošijo več in siromašni trošijo manj. Toda tisto kar je zanimivo, da družba kot celota (bogati in siromašni skupaj) potrošimo več, kot dejansko pridelamo. Kako je to mogoče, od kod pride denar, za to, da potrošimo več, kot pridelamo?

Situacija

Za to je zaslužnih več dejavnikov:

In kakšne rešitve nam ponujajo politiki?

Rešitev desnih populistov

Situacija

Desni populisti menijo, da morajo tisti, ki so bolj marljivi in pametni zaslužiti več. To ni samo prav, ampak dobro za ekonomijo in posredno za vse prebivalce. Rešitev je torej zmanjšanje davkov.

Rešitev levih populistov

Situacija

Levi populisti menijo, da so socialne razlike prevelike in morajo najbolj ogroženi zaslužiti več. To ni samo prav, ampak dobro za ekonomijo in posredno za vse prebivalce. Rešitev je torej povečanje socialnih transferjev.

Toda, kje je tu rešitev? In levi in desni populisti samo povečujejo problem, saj je denarja, ki ga moramo pridobiti z zadolževanjem, imigracijo in izkoriščevanjem držav tretjega sveta, vedno več. Za politike to ni problem, računi bodo prišli šele naslednji generaciji, ko njih več ne bo na oblasti. Kaj nas briga, če bodo naši potomci živeli v osiromašeni in družbeno opustošeni državi, če nas več takrat ne bo?

No, zadolževanje razvitih držav se je v zadnjih desetih letih, po zaslugi populistov seveda, tako povečalo, da je postalo nevzdržno. Če so nekoč populisti brez zapletov preživeli mandat trošenja, pa danes morajo odstopiti od obljub o nižjih davkih ali večjih socialnih transferjev, in na koncu mandata zamenjati položaje - s populisti nasprotnega pola.

Torej, populizem očitno ne deluje. Ali vendarle obstaja rešitev?

Možna rešitev

Situacija

Ena možna rešitev je, da preprosto vsi trošimo manj! Nič več kredita, ki ga bodo vračali naši zanamci, nič več imigratnov, ki bodo negativno spremenili našo družbo, nič več vojn, s katerimi razviti svet drži tretji svet pod kontrolo! Še več, s tem ščitimo naravo, trošimo manj omejenih naravnih resursov, od katerih imajo itak največji zaslužek bogataši in voditelji avtoritarnih držav. Manj trošenja je očitno odločitev, s katero pokažemo, da nam je mar do naših zanamcev in do sveta v celoti.

Ta ideja ni nova. Obstajajo politične skupine, ki to zagovarjajo razumno potrošnjo (recimo v Sloveniji je to TRS), ampak le te na volitvah dobijo zelo malo glasov. Mogoče je razlog v tem, da nihče ni pripravljen glasovati za nekoga, ki ti v naprej obljubi, da bo dobil manj denarja?

Bolj informirani bralci bodo seveda rekli: toda to ni vsa zgodba! In res ni - obstaja en detajl, ki ga bom zdaj razložil.

Keynesianizem

Ekonomisti so že zdavnaj ugotovili, da veča potrošnja pomeni večjo proizvodnjo, velja pa tudi obratno. Zato obstajajo tako teoretične osnove, kot tudi praktični primeri. To je definitivno nekaj, kar moramo veti v obzir!

Dober scenarij

Situacija

Princip je zelo enostaven: če ljudje imajo več denarja, več trošijo. Zaradi tega se pojavi večje povpraševanje za proizvodi, ki poveča proizvodnjo. Večja proizvodnja pomeni več denarja za plače. Ljudje imajo več denarja, več trošijo in tako naprej v krog. Tehnično bi temo rekli povratna zveza.

Tisto kaj Keynesianci zagovarjajo je, da se recimo ljudem razdeli denarja za 1000 enot. Skozi povratno zvezo se bo proizvodnja povečala za 3000 enot, torej imamo multiplikacijski faktor 3000/1000 = 3. Vrzel med potrošnjo in proizvodnjo se bo zmanjšala! Hura, rešeni smo!

Slab scenarij

Situacija

Toda, kaj pa če se zgodi naslednje: denar, ki so ga ljudje dobili, naložijo v banko, ali pa nakupujejo tuje blago. V tem primeru se bo v državi proizvodnja zelo malo povečala, z denarjem smo pomagali tujim državam. Z razdeljenim denarjem za 3000 enot smo proizvodnjo povečali samo za 1000 enot, multiplikacijski faktor je samo 1000/3000=0.33. Vrzel med potrošnjo in proizvodnjo se je povečala!

Ali Keynesianizem deluje ali ne, je odvisno od multiplikacijskega faktorja. Če je le ta večji od ena, pomaga, če je manjši pa škodi. Problem je v tem, da je zelo težko napovedati, kakšen bo dejansko. Gre se namreč za odločitve ljudi, ki so nepredvidljive in jih težko kontroliramo.

Če se je v 20. stoletju Keynesianizem nekajkrat izkazal (npr. Rooseveltov New Deal), pa zadnja desetletja pokazujejo drugačno sliko. Razlogov za to je lahko malo morje, eden od bistvenih razlogov pa je tudi zasičenje trga z izdelki. Vsaka iznajdba povzroči veliko porast povpraševanja, ki pa ima omejen čas. Na primer, izmislimo pomivalne stroje - na začetku je naraščevanje povpraševanja veliko, saj nihče nima pomivalnega stroja. Ko pa enkrat vsi prebivalci nabavijo pomivalne stroje, se bo povpraševanje za pomivalnimi stroji ustalilo, ljudje jih bodo kupovali predvsem zato, da bodo zamenjali odslužene pomivalne stroje. Zakaj bi nekdo hotel imeti dva pomivalna stroja?

Izgleda da je multiplikacijski faktor s časom vedno manjši in možnosti, da se bomo izmazali brez zmanjšanja trošenja vedno bolj neverjetno. Nekatere države, kjer je populizem šibkejši, npr. Nemčija, so to že spoznale in poskušajo v to prepričati/prisiliti tudi druge.

Moramo se vprašati: ali res potrebujemo vsako leto nov mobilnik, namesto da nadaljujemo uporabo obstoječega? Ali res moramo za vsaki najmanjši opravek uporabiti avtomobil, namesto da uporabimo kolo ali javni prevoz? A ne bi namesto pehanja za denarjem več časa posvetili medčloveškim odnosom? Prednosti je veliko, vse kar moramo storiti je prenehati biti sužnji denarja. Ker še vedno velja: NI BOGAT TISTI, KI IMA VELIKO, AMPAK TISTI, KI IMA DOVOLJ.

To je del spletne strani [Stališča by Marko Pinterič].

Tekst napisal in stran uredil Marko Pinterič: obrazec za odziv.

Napisano 17. septembra 2015. Stran je prebralo obiskovalcev od decembra 2016.

Valid XHTML 1.0! Valid CSS!