Spletna stran za študente
Prosim, upoštevajte, da je to arhivska stran predmetov, ki so ukinjeni ali jih več ne izvajam, podatke o tekočih predmetih lahko najdete na Moodlu UM. Stran še vzdržujem samo zato, ker se na njej še nahajajo nekateri uporabni podatki.
Termine govorilnih ur najdete na AIPS - govorilne ure.
Predavanja in vaje so javne, torej lahko jih lahko obiskujejo ne samo študenti višjih letnikov, izredni študenti in pavzerji, ampak tudi vsi ostali člani akademske skupnosti. Študenti morajo spoštovati delitev v skupine in smeri in lahko spremenijo termin vaj samo izjemoma, ob predhodnem dovoljenju izvajalca vaj.
Motenje poteka vaj s prihodi ali odhodi iz predavalnice ali s klepetanjem ni dovoljeno! To moti tako predavatelja, kot tudi vse tiste, ki želijo predavanja aktivno spremljati. Kršilci bodo poslani iz predavalnice. V primeru, da iz upravičenih razlogov želite vstopiti ali izstopiti iz predavalnice med potekom vaj, zaprosite izvajalca predavanj oz. vaj za dovoljenje.
Splošni nasveti
- Računske naloge poskušajte reševati brez vsakršnih pripomočkov (v obliki knjig ali zapiskov). Šele če ne gre, uporabite za začetek knjigo, nato nadaljujte sami.
- Vzemite si čas, da pazljivo preberete tekst naloge! Začnite reševati šele, ko povsem razumete smisel naloge in kaj se od vas zahteva.
- V tekstu najdite vse pomembne informacije, bodisi v tekstualni ali v številčni obliki. Tekstualne informacije (npr. robne pogoje) prevedite v simbole, numerične informacije pa izpišite!
- Odvisno o tipu naloge narišite skico in/ali časovni diagram! Pri skici uporabite simbole, ki ste jih uporabili pri izpisu podatkov. Če je potrebno, pri skici pazljivo izberite koordinatne osi. Skica in časovni diagram vam pomagata tako pri razumevanju naloge kot tudi pri reševanju.
- Na koncu preverite, če je rezultat smiseln in če so enote skladne! Če temu ni tako, veste, da ste se pri reševanju zmotili.
Koraki pri računanju nalog iz dinamike
- Narišite vse sile in razdelite nalogo na "neodvisne" probleme.
- Narišite vse pospeške in kotne pospeške.
- Za vsak "neodvisni" problem napišite vsaj eno enačbo gibanja.
- Najdite zveze med pospeški in kotnimi pospeški:
- zveza med transverzalnim pospeškom in kotnim pospeškom,
- zveza med transverzalno hitrostjo in kotno hitrostjo,
- pogoj za kotaljenje.
Poglejte si tudi nasvete za učenje.
Osnovna literatura za predavanja:
Osnovna literatura za vaje:
- Marko Pinterić: Uvod v fiziko z rešenimi problemi
- Izrazi - 1. del (PDF datoteka, 209 kB, 10.11.2013)
To je koncentriran spisek vseh fizikalnih izrazov, ki jih potrebujete na vajah / pisnem delu izpita, in to na samo eni strani. Izraze si seveda lahko prepišete na lastne spiske izrazov na način, ki bo za vas individualno bolj pregleden. Spisek je sestavljen iz treh delov:
- izrazi s ISO 80000 oznakami (npr. R.A. Serway et al., M. Pinterić),
- izrazi s tipičnimi slovenskimi oznakami (npr. R. Kladnik),
Moje izkušnje kažejo, da se pri študentih zaradi velikega števila fizikalnih izrazov razumevanje fizike pogosto izgubi, zato priporočam uporabo samo zares osnovnih izrazov.
- Katerakoli zbirka iz visokošolske, višješolske ali celo srednješolske fizike (knjižnica Tehniških fakultet)
- npr. Janez Žitnik: Univerzitetne fizikalne naloge 1
- npr. Rudolf Kladnik, Hinko Šolinc: Zbirka fizikalnih problemov z rešitvami 1. del
Zanimivosti
- Skakalec v višino gre preko palice, njegovo težišče pa pod njo! Pojasnilo v angleščini lahko preberete tukaj!
Osnovna literatura za predavanja:
Osnovna literatura za vaje:
- Dean Korošak: Kinematika in dinamika: skripta za vaje (2006)
- Marko Pinterić: Dodatek k skripti za vaje (2014)
- Izrazi - 3. del (PDF datoteka, 169 kB, 22.10.2014)
To je koncentriran (ampak ne nujno kompleten) spisek izrazov, ki so nadgradnja dosedanjega znanja iz fizike, jih potrebujete na vajah / pisnem delu izpita, in to na samo dveh straneh. Izraze si seveda lahko prepišete na lastne spiske izrazov na način, ki bo za vas individualno bolj pregleden.
Osnovna literatura za predavanja:
- Raymond A. Serway, Robert J. Beichner, John W. Jewett: Physics for Scientists and Engineers
- Rudolf Kladnik: Visokošolska fizika 2. del
- Spisek poglavij in potrebnih matematični znanj za predmet Osnove elektromagnetizma (PDF datoteka, 162 kB, 02.01.2013)
Osnovna literatura za vaje:
- Izbrane naloge za predmet Osnove elektromagnetizma (PDF datoteka, 263 kB, verzija 0.91, 06.09.2012)
Opomba: Rezultati nalog še niso preverjeni. Če domnevate, da je med rezultati kakšna napaka, mi to prosim sporočite.
- Izrazi - 2. del za predmet Osnove elektromagnetizma (PDF datoteka, 202 kB, 15.10.2011)
To je koncentriran spisek vseh izrazov, ki jih potrebujete na vajah / pisnem delu izpita, in to na samo dveh straneh. Izraze si seveda lahko prepišete na lastne spiske izrazov na način, ki bo za vas individualno bolj pregleden. Spisek je sestavljen iz dveh delov:
- izrazi s ISO 80000 oznakami (npr. R.A. Serway et al.),
- spisek oznak, enot in imen v slovenskem in angleškem jeziku.
- Katerakoli zbirka iz visokošolske, višješolske ali celo srednješolske fizike (knjižnica Tehniških fakultet)
- npr. Janez Žitnik: Univerzitetne fizikalne naloge 2
- npr. Rudolf Kladnik, Hinko Šolinc: Zbirka fizikalnih problemov z rešitvami 2. del
Druga gradiva:
Osnovna literatura za predavanja:
Osnovna literatura za vaje:
Vsa vprašanja in težave vezane za prijavo na izpit naslovite na referat za študente.
Na pisnem delu izpita se preverja sposobnost reševanja praktičnih nalog, s poudarkom na postopku reševanja. V primeru da ustni del izpita ne opravite, morate na naslednjem izpitnem roku ponovno opravljati pisni del izpita.
Ustni del izpita se načeloma izvede en do dva tedna po pisnem delu izpita. Na ustnem delu izpita se preverja razumevanje teoretičnih principov. Študenti vseh študijskih programih razen Arhitekture morajo poznati tudi izpeljave. Termin ustnega dela izpita je zapisan na listu z nalogami in/ali objavljen skupaj z rezultati pisnega dela izpita. Če ustnemu delu izpita pristopi več kot pet študentov, se je na ustni del izpita potrebno prijaviti preko spleta. V primeru opravičene odsotnosti me obvestite najkasneje ob službeni objavi rezultatov.
Na ustni del izpita lahko pristopite enkrat in to v razpisanem terminu, razen prvih letnikov, ki lahko na ustni del izpita pristopijo dvakrat. V primeru, da se ustnega dela izpita iz upravičenih razlogov ne morete udeležiti, ali pa kot prvi letnik na ustni del izpita pristopate drugič, se dodatni termin določi z dogovorom. V vsakem primeru pa je treba ustnemu delu izpita pristopiti najkasneje v obdobju šestih mesecih od datuma pisnega dela izpita, saj po tem roku veljavnost opravljenega pisnega dela izpita brezpogojno zapade, ne glede na to ali ste sploh pristopili na ustni del izpita.
Opomba: V primeru, da pristopate na zadnji izpit pred komisijskim izpitom, lahko na izpitno polo zapišete "V primeru negativne ocene nisem pristopil". Pisni del izpita bo pregledan in ocenjen, odvisno od rezultata pa se bo zgodilo naslednje:
- Če boste pri pisnem delu izpita uspešni, lahko pristopite na ustni del izpita. Glede na običajni postopek ni nobene spremembe.
- Če boste pri pisnem delu izpita neuspešni, se bo štelo, da na izpit niste pristopili. V tem primeru se boste izoginili komisijskemu izpitu. Zaradi izpitnega reda boste tudi morali preskočiti en izpitni rok.
V času predavanj se kot dodatna motivacija pri učenju in nagrada za sprotno delo izvedejo tudi kolokviji. Do kolokvija imajo načeloma pravico le tisti študenti, ki so tekoče šolsko leto slušatelji posameznega predmeta, vključno s ponavljavci in izrednimi študenti. Po odločitvi katedre pa je kolokvij izjemoma dostopen tudi za ostale študente, to je študente višjih letnikov, absolvente in pavzerje, a le pod pogojem, da redno obiskujejo predavanja in vaje in da se na kolokvije prijavijo na prvih dveh vajah. Študenti višjih letnikov morajo sami zagotoviti proste termine za spremljanje predavanj in vaj ter prihod na kolokvije!
V primeru, da na kolokvijih zberete predpisano število točk, se vam prizna opravljen pisni del izpita. Za predmete, pri katerih sem jaz izvajalec predmeta, se vam opravljen pisni del izpita prizna za obdobje šestih mesecev od datuma zadnjega kolokvija. Po tem roku vam veljavnost opravljenega pisnega dela izpita brezpogojno zapade, ne glede na to ali ste sploh pristopili na ustni del izpita.
Z opravljenim pisnim delom izpita na kolokvijih pristopite na posebni izpitni rok ali na ustni del izpita na rednem izpitnem roku. Z opravljenim kolokvijem lahko na ustni del izpita pristopite dvakrat, razen prvih letnikov, ki lahko ustni del izpita pristopijo trikrat. Ne pozabite se prijaviti na izpit!
Na pisnem preverjanju znanja se preverja sposobnost reševanja praktičnih nalog. Test je sestavljen iz treh do petih nalog, ki so, razen če ni drugače navedeno, enako vredne. Čas pisanja testa je 90 minut.
Kaj morate prinesti na pisno preverjanje znanja?
- Indeks ali študentska izkaznica sta edina veljavna identifikacijska dokumenta na Univerzi, zato brez vsaj enega od njiju ne morete pristopiti k testu! Dokument mora biti ves čas trajanja testa prisoten na vidnem mestu na mizi. (Ostali dokumenti, npr. osebna izkaznica ali vozniško dovoljenje, ne veljajo!)
- Pisalo. Načeloma uporabljate pisala, katerih sled se ne da brisati. Dovoljujem tudi uporabo svinčnika, pri tem avtomatsko odstopate od možnosti, da se pritožite zaradi domnevnega spreminjanje testa. Uporaba pisal rdečega odtenka je prepovedana (barva pisala za popravljanje testov).
Kaj smete prinesti na pisno preverjanje znanja?
- Spisek izrazov. Lahko uporabljate spisek, ki sem ga pripravil za vaje ali svoj lastni spisek.
- Matematični priročnik je koristen predvsem pri bolj matematično zahtevnih izpitih.
- Računalo smete uporabljati samo za osnovne računske operacije s številčnimi vrednostmi, ne pa tudi za reševanje sistema linearnih enačb in druge kompleksne operacije.
- Učbenik brez rešenih nalog (ne pa tudi zapiskov) smete uporabljati pri predmetu Fizika 2.
Kaj dobim na pisnem preverjanju znanja?
- Polo za reševanje (karirasti list). Polo opremite z imenom, vpisno številko, študijsko smerjo, letnikom in podpisom. Pri odhodu polo (tudi če je povsem nepopisana) obvezno oddate. Prosim, da ne uporabljate lastnih listov!
- List z nalogami. Ko dobite list z nalogami, ga obrnite z prazno stranjo navzgor in čakajte, dokler se ne oznani začetek pisanja testa. List z nalogami lahko vzamete s seboj, ampak le po 60 minutah od začetka testa, sicer list vrnete.
- Rešitve nalog lahko vidite po testu, takoj ko vsi študenti oddajo svoje izdelke. Rešitve nalog se pripravijo, če je na test pristopilo dovolj študentov. Lahko si jih prepišete, ne smete pa jih slikati ali fotokopirati.
Pravila
- Izvajalec testa po lastni presoji razporedi prisotne študente. Pri razporejanju po klopeh pozorno spremljajte navodila! Vsako zavlačevanje bo odšteto od časa za reševanje testa.
- Če imate med testom kakšno vprašanje vezano za tekst naloge, dvignite roko in glasno povejte svoje vprašanje. Odgovor lahko pri reševanju pomaga tudi vašim kolegom!
- Pri reševanju lahko uporabljate katerikoli pravilni postopek. V primeru, da boste do rezultata prišli s katerimkoli pravilnim postopkom, ki pa mora biti razviden iz pole za reševanje, vam bo rezultat priznan.
- Na testu morate dokazati, da ste do rešitve prišli sami in to tako, da je viden celoten postopek reševanja. Zaradi sledljivosti postopka v končni izraz pisno vstavite številčne vrednosti in šele nato napišite rezultat!
- Ocenjevanje vključuje pregled in preveritev celotnega postopka. Tako pri nalogah, pri katerih je postopek pravilen, a je prišlo do trivialne napake, dobite večji del razpoložljivih točk. Z druge strani pa se pravilen rezultat, do katerega ste prišli z napačnim postopkom ali ugibanjem, ne bo upošteval.
- Prepisovanje je najstrožje prepovedano! V primeru suma na prepisovanje (na primer, rešitev naloge pravilna, pomemben del postopka pa napačen ali manjkajoč) je študent lahko diskvalificiran oz. poklican na zagovor.
- STROGO PREPOVEDANO JE OBRAČATI LISTE IN GLEDATI NALOGE PRED SAMIM ZAČETKOM PISANJA TESTA. MED SAMIM PISANJEM TESTA PA JE STROGO PREPOVEDANO IMETI NEDOVOLJENE PRIPOMOČKE, NA KAKRŠNIKOLI NAČIN KOMUNICIRATI MED SEBOJ ALI PREPISOVATI. VSAK TAKŠEN PREKRŠEK BO KAZNOVAN S TAKOJŠNJIM ODVZEMOM TESTA, MOŽNE PA SO TUDI DRUGE SANKCIJE!
Na ustnem preverjanju znanja se preverja razumevanje teoretičnih principov. Odgovarja se na tri vprašanja, ki jih študent praviloma izvleče. Izvlečenih vprašanj ni mogoče zamenjati. Pri vseh treh vprašanjih mora študent prikazati določeno znanje.
Ustni del izpita je javen in se izvaja v predavalnici. Poslušanje ustnega dela izpitov posebej priporočam tudi študentom, ki izpite sicer ne opravljajo, saj se lahko na ustnem delu izpita marsikaj naučijo.
Študenti vseh študijskih programih razen Arhitekture morajo poznati tudi izpeljave s predavanj, s poudarkom na njihovem razumevanju (začetni pogoji, razlaga rezultata). Študenti dobijo polo papirja in si na njih lahko skicirajo odgovore pred prihodom na tablo. Študenti študijskega programa Arhitekture na vprašanja odgovarjajo takoj.
Za opravljen izpit mora biti pozitiven tako pisni del kot tudi ustni del izpita - torej izpita ni mogoče opraviti, če je npr. znanje pisnega dela izpita za 60%, znanje ustnega dela pa 40%. Izpraševalec razen celovitosti in pravilnosti odgovora upošteva tudi težo izvlečenega vprašanja in pomen vprašanja za posamezno smer - npr. pri prometnikih je poudarek na kinematiki, pri gradbenikih pa na statiki.
Rezultati ustnega dela in pisnega dela izpita ter kolokvijev so objavljeni najkasneje do termina, ki je napisan na dnu lista z nalogami.
Vpogled testov in pritožbe so možni v terminu, ki je napisan na dnu lista z nalogami. Možen je tudi naknadni vpogled, a brez možnosti za spremembo rezultata. Zaradi ščitenja osebnih podatkov je vpogled testov možen samo osebno, torej oseba lahko pogleda samo test, ki ga je pisala sama.
V primeru, da je protožba študenta uspešna, oz. da se študentu prizna opravljeni del pisnega izpita, čeprav je glede na objavljene rezultate dosegel manj kot 50%, se sprememba objavi na tej spletni strani. Vpogled testa tega študenta je izjemoma omogočen vsem, ki so pristopili na pisni del izpita.
V primeru, da na posamezni rok pristopi vsaj pet študentov, so na voljo rešitve nalog v pisni obliki. Rešitve nalog lahko vidite že takoj po testu, ko vsi študenti oddajo svoje izdelke. Rešitve nalog kateregakoli testa lahko pogledate tudi v času govorilnih ur. Rešitve lahko prepišete, ne smete pa jih slikati ali fotokopirati.
Nasveti se ne nanašajo nujno samo na fizikalne, ampak na vse univerzitetne predmete
| Napačno | Pravilno |
|---|
| Predavanja ne obiskujem, saj niso obvezna. | Predavanja redno obiskujem |
| S spremljanjem predavanj in vaj boste najbolje ugotovili, kaj točno posamezni predavatelj zahteva od vas, kar se tiče obsega in razumevanja snovi. Na predavanjih tudi slišite razlage, ki so za razumevanje najpomembnejše (začetni pogoji, razlaga rezultata). |
| Na predavanjih le prepisujem s table v zvezek. | Na predavanjih poskušam spremljati vsebino in si zapisujem tudi pomembnejše stvari, ki jih izreče predavatelj. |
| Izpeljave na sami tabli (vsaj pri fiziki) so več ali manj elementarna matematika, in četudi jih ne razumete popolnoma, jih boste z lahkoto razvozlali doma. Mnogo važnejši so principi izpeljave oz. naloge, ki jih predavatelj razloži na začetku ali koncu. Najvažnejše stvari so tiste, ki jih predavatelj pove! |
| Sprva le rešujem naloge. Teorijo se naučim, ko opravim pisni del izpita. | Skupaj z reševanjem nalog proučujem teorijo, dokler je ne razumem. Ko opravim pisni del izpita, teorijo le ponovim in se naučim izpeljav. |
| Med pisnim delom in ustnim delom izpita je premalo časa, da bi se naučili teorijo. Z razumevanjem teorije je reševanje nalog enostavneje. Predavanja in vaje so med seboj zelo prepleteni! |
| Učim se samo nekaj dni pred izpitom. | Učim se sproti. |
| Snov je preobsežna, da bi se jo lahko naučili v nekaj dneh, kot je to bilo v srednji šoli. |
Bodite natančni in pozorni na detajle! Pri prepisovanju s table rišite velike in čimbolj natančne skice in diagrame. V nasprotnem primeru čez nekaj dni ne boste več vedeli, kaj ste narisali. Pri reševanju nalog rišite velike in natančne skice in/ali časovne diagrame kadarkoli je to mogoče. Velike in natančne skice/časovni diagrami ne samo da odražajo dobro razumevanje problema/snovi, ki jo obdelujete, ampak vam tudi pomagajo pri reševanju. Zaradi površne ali majhne skice boste spregledali važno podrobnost ali pa boste naredili trivialno napako že v samem začetku reševanja.
Uporabljajte literaturo! Čeprav se učite iz zapiskov, ki najbolje pokažejo, kaj predavatelj zahteva na izpitu, pa ne izgubljajte časa za razvozlavanje posameznega nerazumljivega dela. Raje vzemite knjigo, in v njej z razumevanjem preberite ta isti del in se potem vrnite nazaj na zapiske! V večini primerov pa bo predavatelj na izpitu priznal tudi drugačno izpeljavo iz knjige.
Učite se zbrano! Učenje, ki traja eno uro, ni resno učenje. Da se samo pripravite - umirite in zberete - potrebujete vsaj pol ure. Za razumevanje malo resnejšega problema potrebujete tudi uro ali več časa! Mnogo je odvisno tudi od posameznega stila učenja, toda za večino študentov je neprimerno bolje, če se en dan - seveda brez daljših prekinitev - skupaj učijo štiri ure, kot pa štiri dni po eno uro.
Poglejte si tudi nasvete pri reševanju računskih nalog.
- Q: Kje lahko najdem rešitve nalog s starih izpitov?
A: V času govorilnih ur oglasite pri meni in poskušal bom najti rešitve za tiste naloge, ki vas zanimajo, v rokopisni obliki.
- Q: Kaj bo vsebina naslednjega kolokvija?
A: Vsebina posameznega kolokvija je načeloma snov obdelana do trenutka, ko se kolokvij izvede. Bolj natančna navodila - če bodo sploh potrebna - bom lahko podal šele zadnje vaje pred kolokvijem.
- Q: Na pisnem delu izpita sem zbral 49%/48%/47%... točk. A lahko vseeno pridem na ustni del izpita?
A: Kot je navedeno v poglavju o izpitih je pogoj za pristop na ustni del izpita opravljen pisni del izpita, za opravljen pisni del izpita pa morate zbrati 50% točk.
- Q: Na kolokvijih sem zbral v povprečju 49%/48%/47%... točk. A lahko vseeno pridem na ustni del izpita?
A: Kot je navedeno v poglavju o izpitih, je pogoj za pristop na ustni del izpita opravljen pisni del izpita, v poglavju o kolokvijih pa, da se vam kolokviji priznajo za opravljen pisni del izpita, če na kolokvijih zberete v povprečju vsaj 50% točk.
- Povprečen učitelj pove. Dober učitelj razloži. Odličen učitelj prikaže. Véliki učitelj navdihuje. William A. Ward
- Vse bi moralo biti čim bolj enostavno, ampak ne enostavneje od tega. Albert Einstein
- Ljudje se učijo, ko poučujejo. Seneca
- Če slišim, pozabim. Če vidim, si zapomnim. Če delam, razumem. kitajski rek
- Modrosti se lahko naučimo na tri načine: Prvo, z razmislekom, kar je najplemenitejše; Drugo, z oponašanjem, kar je najlažje; In tretje, z izkušnjo, kar je najbolj bridko. Konfucij
Kod že vsa leta nazaj, sem na začetku akademskega leta 2012/2013 samoiniciativno izvedel anketo študentov in sicer pri za fiziko najmanj problematičnih smereh Gradbeništvo-UN in GING. Takrat sem si vzel tudi čas, da jih analiziram. Tukaj predstavljam najbolj zanimive rezultate:
- Na programih Gradbeništvo-UN in GING je vpisano okoli 50 brucev, prvemu predavanju je pristopilo 41 brucev, ter 19 študentov višjih letnikov in ponavljavcev.
- Motivacija pri študiju za te smeri ni težava, saj je gradbeništvo prva izbira za 88% študentov, arhitektura je prva izbira 5% študentov, ostali programi pa 7% študentov. Kot najpomembnejše pri izbiri študija je 68% študentov izpostavilo perspektivnost poklica, 67% študentov to, da jih gradbeništvo zanima in šele na tretjem mestu je bila s 30% študentov želja po pridobitvi diplome.
- Študenti sicer nimate nobene ideje, koliko časa boste potrebovali za učenje fizike (kar verjetno velja tudi za druge predmete). Običajen odgovor se glasi zelo nedoločeno "dovolj" ali kvečjemu "eno uro", tu pa tam pa je odgovor bolj natančen, recimo "eno uro na teden" ali "eno uro na dan".
- Zanimivo je, da je samo 51% študentov imelo v srednji šoli fiziko vsa štiri leta, sledi 34% študentov s tremi leti, 12% študentov z dvema letoma, 2% študentov z enim letom in 3% študentov brez fizike v srednji šoli. V toliko ni čudno, da je pri samoevalvaciji samo 68% brucev izrazilo prepričanje, da znajo uporabljati Newtonove zakone, pri zakonu ohranitve energije pa je ta odstotek komaj 42% brucev.
- Izpostavil bi tudi, da bruci bistveno bolje poznate diferencialni račun (95% brucev zna uporabljati odvode in 85% brucev integrale), kot vektorski račun (83% brucev zna uporabljati vektorje in samo 66% brucev skalarni in vektorski produkt).
- 68% študentov si pri vajah želi naloge, ki so vsaj tako težke, kot tiste na izpitu, 32% študentov pa največ tako težke kot na izpitu. 48% študentov si želi bolj konkretnih nalog, le 13% študentov pa bolj abstraktnih, četudi se takšne lažje rešijo.
Na kolokviju iz fizike 21. januarja je (pravilno) rešeno nalogo obiskal dinozaver!
Avtor: Marko Pinterić: ![[]](mpus.png)
Na vprašanja, za katera odgovore lahko najdete teh straneh, ne odgovarjam!
